Proizvodnja zdrave hrane v svetu narašča

Ustanova dr. Antona Trstenjaka že šesto leto čas Kmetijsko živilskega sejma izkoristi za pripravo gospodarskega foruma na kakšno od aktualnih tem.
Letos je bila tema 6. Trstenjakovega gospodarskega foruma Zdrava prehrana, gosta in predavatelja pa sta bila priznana strokovnjaka z mariborske univerze dr. Martina Bavec in Franc Bavec.

Dr. Martina Bavec je najprej spregovorila na splošno o zdravi hrani in zdravi prehrani. Lastnosti zdrave hrane so predvsem odsotnost škodljivih snovi in boljša vsebnost hranilnih snovi. Najvišji standard zdrave hrane so ekološko pridelana živila, ki jih kontrolirajo ustrezne ustanove (v Sloveniji imamo sedaj že tri certifikacijske ustanove, ki se ukvarjajo z nadzorom ekološke pridelave), v svetu in pri nas pa je zanimanje za tako pridelano hrano vedno večje. Toda takšna, visokokavostna živila so pri nas še vedno težko dosegljiva, ugotavlja dr. Martina Bavec, saj pridelovalci še vedno niso dovolj dobro povezani in tržno organizirani. Po drugi strani pa med potrošniki pri nas velja precejšnje nezaupanje zaradi nekaj prehranskih afer s kloramfenikolom, BSE, ptičjo gripo in drugim.

Nekaj različnih združenj s svojimi posebnimi standardi zagotavlja ekološko pridelano hrano, ki je hrana višje kakovosti, sicer pa pri nas za ekološko pridelavo veljajo strogi evropski predpisi, ki zagotavljajo resnično zagotovljeno kakovost. ťSama bi dala prednost domači pridelavi pred uvoženimi izdelki,Ť je dejala Martina Bavec, ťnaj se slovenski potrošniki vsaj malo zgledujejo po avstrijskih , ki v vsakem primeru veliko raje kupiujejo domače pridelke in izdelke kot uvožene.Ť

Predavateljica se je zavzela tudi za večjo državno podporo ekološki pridelavi hrane, saj to poleg ostalih, prehranskih prednosti zagotavlja tudi aktivno varovanje okolja, naštela pa je tudi vrsto razlogov, zakaj izbrati ekološko pridelana živila: ker so odlične kakovosti, ker nimajo škodljivih dodatkov, ker se z njihovo pridelavo ne obremenjuje okolja, ker se pri njihovi obdelavi ne uporabljajo ionizirajoča sevanja, ker vsebujejo več vitamina C, ker imajo večjo vsebnost suhih snovi in zato boljši okus… ťV predelavi konvencionalnih živil industrija uporablja preko 300 različnih aditivov, v ekološki predelavi pa jih je dovoljenih samo okrog 30,Ť je dodatno ilustrirala prednosti ekološko pridelane hrane.

V Sloveniji je sedaj nekaj čez 1.700 ekoloških kmetij, še pred osmimi leti jih je bilo le okrog 250. Rast njihovega števila se je sedaj nekoliko upočasnila prav zaradi slabše tržne organiziranosti, zaradi katere večje trgovske verige raje uvažajo ekološke pridelke in hrano iz tujine. V svetu pa je ekološka pridelava hrane še vedno močno rastoč trend. Največ površin, namenjenih ekološki pridelavi, imajo v Avstraliji in Oceaniji (10,1 milijona hektarjev), s 5,8 milijoni hektarjev je na drugem mestu Južna Amerika, Evropa je tretja s 5,6 milijoni hektarjev, v Severni Ameriki ekološko obdelujejo 1,4 milijona površin, v Aziji 0,9 in v Afriki 0,3 milijona hektarjev.

Slovenski akcijski načrt razvoja ekološke pridelave hrane sicer predvideva, da naj bi do leta 2015 na našem trgu imeli 10 odstotkov živil ekološko pridelanih, da naj bi bilo že 15 odstotkov vseh kmetij ekoloških in da bi ekološko kmetovali na 20 odstotkih naših kmetijskih površin, toda te cilje bo zelo težko doseči, meni predavateljica. Da bi se tem ciljem čimbolj približali, pa bi bilo treba ekološko kmetovanje in hrano povezati s turizmom, povečati porabo ekoloških živil v javnih ustanovah in sprejeti še nekaj ukrepov. V povezavi z zdravo hrano je omenila tudi sedanjo razpravo o osnutku zakona o gensko spremenjenih organizmih in sama ni pokazala navdušenja nad možnostjo vnosa takšnih rastlin v slovensko kmetijstvo. ťSedaj je pravi trenutek, da povemo, ali si sprostitev vnosa gensko spremenjenih organizmov v okolje sploh želimo ali ne,Ť je dejala.

Franc Bavec pa je v nadaljevanju predstavil prednosti nekaterih alternativnih, zaradi sodobnega kmetovanja skoraj že pozabljenih kmetijskih rastlin, ki pa po svojih prehranskih lastnostih močno prekašajo sodobne rastline za množično pridelavo. Kot našo na obrobje odrinjeno alternativo močno kemiziranemu rižu je na primer navedel ajdo in ajdovo kašo, sicer pa je delovna skupina mariborske kmetijske fakultete preučila lastnosti in prednosti približno tridesetih alternativnih rastlin od žitaric do oljnic, gomoljnic in stročnic. ťTakšne tradicionalne rastline nosijo pravo bogatstvo okusov in so odlična zamenjava za sodobno, prehransko zelo osiromašeno prehrano,Ť je dejal in navedel primer, da je v Avstriji obrok za prašiča na prašičji farmi dražji kot obrok, namenjen starostniku v domu starejših.

Press sejma
Pomurski sejem, d.d.
______________________
Podrobnejše informacije:
Mateja Jaklič, vodja komerciale
tel.: 02/5642 110
mateja.jaklic@pomurski-sejem.si
Odnosi z javnostmi:
Miran Mate, telefon 041 263 107
ps.lj@pomurski-sejem.si